Požari v naravi

Požari v naravi so nenadzorovani požari, ki izbruhnejo v naravi in se pogosto okrepijo zaradi podnebnih razmer. Tveganje za izbruh požarov v naravi povečujejo zlasti dolga sušna obdobja, vendar imajo velik vpliv tudi drugi dejavniki, kot so dež in veter, rastlinje, razporeditev terena in načini gospodarjenja z gozdovi.

Leto 2023 je bilo rekordno, saj smo bili priča največjemu požaru v zgodovini Evropi, sezona požarov v naravi pa je bila ena najhujših v EU. Požari v naravi so močno prizadeli tudi Severno Ameriko ter veliko držav v Južni Ameriki. Po vsem svetu so bila Izgubljena življenja, bivališča porušena in številni hektarji površin požgani.

 Lani je EU okrepila svoja sredstva za gašenje požarov rescEU (gasilska letala in helikopterji) ter zagotovila na stotine gasilcev za takojšnjo pomoč v državah, ki jih pogosto grozijo gozdni požari. Mehanizem EU na področju civilne zaščite je bil že desetkrat uporabljen za odzivanje na požare v naravi v Sredozemlju, Čilu, Boliviji in Kanadi. Leta 2024 bo ohranjena ista raven odzivanja.

Pričakuje se namreč, da se bo nevarnost požarov zaradi podnebnih sprememb še povečala. Sezono požarov bodo vse bolj zaznamovali obsežni požari, ki bodo terjali človeška življenja in požgali območja, ki potrebujejo več časa, da si popolnoma opomorejo. Med letoma 2007 in 2023 je bilo več kot 16 % vseh prošenj za pomoč, poslanih prek mehanizma EU na področju civilne zaščite, povezanih s požari v naravi.

Požari v naravi so v zadnjem času postali vseevropski problem. Čeprav so bile leta 2022 najbolj prizadete Francija, Španija in Portugalska, so veliki požari divjali tudi na Češkem, v Nemčiji, Grčiji in Sloveniji, če jih naštejemo le nekaj.

Leta 2022 je bila v 20ih državah članicah EU skupno požgana nadpovprečna količina površin.

Nevarnost požarov v naravi se je razširila na območja, ki doslej niso bila ogrožena, in močno presegla sredozemsko regijo. To povzroča velike družbene, okoljske, podnebne in gospodarske izgube po vsej Evropi.

Leta 2023 je Center za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) zagotovil pomoč Albaniji, Boliviji, Kanadi, Čilu, Cipru, Grčiji in Tuniziji.

Poleg tega služba za obvladovanje izrednih dogodkov (EMS) programa Copernicus redno pripravlja satelitske zemljevide po naročilu, ki nacionalnim organom pomagajo pri odzivanju na požare v naravi. Istega leta je bil program Copernicus aktiviran 25-krat za požare v naravi po vsem svetu.

Leta 2023 sta bila tako število požarov kot letna površina pogorelih površin v EU nadpovprečna.

Mehanizem EU na področju civilne zaščite usklajuje vseevropsko pomoč in zagotavlja, da vse države članice EU in države, ki sodelujejo v mehanizmu, v času kriz in izrednih razmer pravočasno prejmejo informacije. Ko mehanizem aktivira katera koli država po svetu, ta zagotovi hitro napotitev sredstev in osebja, ki so prilagojeni potrebam posameznega izrednega dogodka.

Operativno jedro mehanizma je Center za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) Evropske komisije. Center spremlja tveganja požarov v naravi in izredne razmere po vsej Evropi, pri čemer ga podpirajo nacionalne in evropske službe za spremljanje, kot je Evropski informacijski sistem o gozdnih požarih (EFFIS).

Center vsako leto ob začetku sezone požarov v naravi sodeluje z nacionalnimi organi iz držav članic EU in sodelujočih držav. Cilj je izmenjava informacij o izvajanju dejavnosti preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja ter vzdrževanje tesnih stikov z nacionalnimi organi v času sezone požarov v naravi.

Ob zadetku izrednih razmer lahko katera koli država zaprosi za pomoč prek mehanizma EU na področju civilne zaščite. Zaprosijo lahko za usklajen, hiter in učinkovit mednarodni odziv.

Ko pride do tako obsežnih požarov, države članice in sodelujoče države v mehanizmu redno izkazujejo solidarnost s pošiljanjem pomoči v obliki gasilskih letal, helikopterjev, gasilske opreme in ekip.

Poleg tega lahko mehanizem sofinancira prevoz pomoči na prizadeto območje in operativne stroške.

Priprave na sezono požarov v naravi 2024

Od leta 2019 je mehanizem EU na področju civilne zaščite okrepljen s sredstvi rescEU, evropsko rezervo, ki vključuje gasilska letala in helikopterje ter jo 100 % financira EU. EU poleg tega sofinancira pripravljenost dodatnih zmogljivosti za gašenje požarov iz zraka, da bi odpravila morebitne pomanjkljivosti pri odzivanju na požare.

Poleg tega ima Evropski nabor civilne zaščite 4 gasilska letala, 13 kopenskih gasilskih ekip in 1 ekipo strokovnjakov.

Poleg odzivanja EU podpira in dopolnjuje prizadevanja teh držav za preprečevanje in pripravljenost, pri čemer se osredotoča na področja, na katerih je skupni evropski pristop učinkovitejši od posamičnih nacionalnih ukrepov. Ta prizadevanja vključujejo ocene tveganja za opredelitev tveganj za nesreče po vsej EU, spodbujanje raziskav za krepitev odpornosti na nesreče in krepitev orodij za zgodnje opozarjanje.

Preprečevanje, pripravljenost in odzivanje so tesno povezani z reševanjem človeških življenj in omejevanjem nadaljnjega širjenja požarov. Izkušeni strokovnjaki za požare v naravi, dobro usposobljeni gasilci, tehnologija in druga sredstva, ki so na voljo v bližini kraja posredovanja, so zelo pomembni.

Medtem ko nacionalni in regionalni organi ogroženih držav upravljajo dejavnosti preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja na požare v naravi, lahko EU po potrebi sofinancira in usklajuje nadaljnjo podporo.

Operacije v letu 2023

Leta 2023 je bil mehanizem EU na področju civilne zaščite zaradi požarov v naravi aktiviran desetkrat:

Gozdni požari v Čilu

2. februarja je 100 km vzhodno od mesta Santiago de Chile izbruhnilo več gozdnih požarov, ki so povzročili razdejanje. Država je zaprosila za pomoč pri gašenju požarov. 

V okviru Evropskega nabora civilne zaščite je Španija poslala skupino za ocenjevanje gozdnih požarov (FAST), Italija pa je v Čile poslala ekipo za tehnično pomoč in podporo. Portugalska in Francija sta poslali gasilce, da pomagajo pri gašenju požarov v državi.

Gozdni požari v Kanadi

Maja so Kanado opustošili številni gozdni požari, zato je država zaprosila za pomoč pri gašenju. 

Francija je 8. junija 2023 na prošnjo poslala 109 gasilcev. S pomočjo ekipe so pogasili 2 velika požara, ki sta prizadela dve območji, eno velikosti 2.873 hektarov in drugo 26.749 hektarov.

Sledila je Portugalska, ki je 14. junija v okviru Evropskega nabora civilne zaščite v Kanado premestila 30 gasilcev in 110 spontanih prvih posredovalcev. Poleg tega da so gasilci rešili skupnost, so pomagali pri obvladovanju in gašenju dveh velikih požarov s skupnima površinama 481.096 hektarov in 7.918 hektarov.

Na pomoč pri gašenju gozdnih požarov v Kanadi je bilo napotenih 349 prvih posredovalcev iz Francije, Španije in s Portugalske. 

Vse tri ekipe so 28. in 29. junija zapustile Kanado in se vrnile v svoje baze.

Julijski požari v naravi v Tuniziji in Italiji

Konec julija so na severozahodu Tunizije izbruhnili gozdni požari. Država je aktivirala mehanizem EU na področju civilne zaščite in na pomoč sta bili napoteni dve gasilski letali Canadair iz rezerve rescEU, ki ju je gostila Španija. Ko so 25. julija istočasno izbruhnili gozdni požari v Italiji, so italijanski organi EU zaprosili za pomoč. Vendar je Italija po nekaj urah prošnjo preklicala.

Gozdni požari v Grčiji in na Cipru 

Po izbruhu hudih požarov v naravi na Cipru v začetku avgusta 2023 je Grčija državi zagotovila pomoč pri gašenju požarov iz zraka. 

Pozneje istega meseca se je Grčija tudi sama spopadala z obsežnimi požari in je sprožila mehanizem EU na področju civilne zaščite. Država je 20. avgusta 2023 vložila prošnjo za pomoč pri gašenju požarov na tleh in iz zraka.

V odgovor na prošnjo je bilo v Grčijo napotenih več zmogljivosti iz Evropskega nabora civilne zaščite. Medtem ko sta Poljska in Bolgarija poslali dve ekipi za gašenje požarov skupaj z vozili, je Španija poslala skupino za ocenjevanje gozdnih požarov, Francija pa je v Grčijo posredovala zmogljivosti za gašenje požarov iz zraka. Pri gašenju v prizadetih državah je Grčiji pomagalo približno 660 prvih posredovalcev s 55 vozili ter 12 gasilskimi letali in 1 helikopterjem iz EU. 

Požari v naravi v Albaniji

Albanija je 1. oktobra aktivirala mehanizem EU na področju civilne zaščite, naslednji dan pa sta bili napoteni dve gasilski letali Canadair iz Grčije, ki sta del ECPP.

Požari v naravi v Boliviji

Na prošnjo bolivijskih oblasti za pomoč so bili 24. novembra v Bolivijo napoteni gasilci za gašenje gozdnih požarov na tleh iz Francije skupaj z enoto brezpilotnih letal. 

Požari v naravi prizadenejo vsa ozemlja Evropske unije, od severa do juga in od vzhoda do zahoda

Dejavnosti preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja na požare v naravi so tesno prepletene

Mehanizem EU na področju civilne zaščite na podlagi prošnje pomaga pri usklajevanju hitre pomoči pri požarih v naravi

Sredstva za gašenje požarov rescEU krepijo zmožnost EU, da poveča pripravljenost na požare v naravi in odzivanje nanje

• Mehanizem EU na področju civilne zaščite
• Center za usklajevanje nujnega odziva (ERCC)
• Evropski nabor civilne zaščite
• Evropski sistemi zgodnjega opozarjanja in obveščanja
• Evropski informacijski sistem za gozdne požare (EFFIS)
• Gozdni požari v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki leta 2021