Ko je Kosovo Center1 za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) Evropske unije zaprosilo za pomoč, se je Slovenija hitro odzvala. Takoj po prejemu prošnje je Kosovu in drugim balkanskim državam v stiski poslala pošiljko osebnega zaščitnega materiala iz lastnih zalog.
Eleonore Colin je septembra 2021 delala na sprejemnem mestu Centra za usklajevanje nujnega odziva (ERCC) v Bruslju, ko je prišel klic iz Slovenije.
To ni bil klic na pomoč, temveč ponudba za pomoč Kosovu, kjer je pomanjkanje osebnega zaščitnega materiala oviralo odziv na pandemijo COVID-19.
Kosovo je svoje potrebe že pred tem sporočilo centru ERCC, ki usklajuje zagotavljanje pomoči iz 27 držav Evropske unije in 6 sodelujočih držav v okviru mehanizma civilne zaščite EU.
Ko se katerakoli država sooča s kriznimi zdravstvenimi razmerami, naravnimi nevarnostmi ali drugimi humanitarnimi krizami, lahko zaprosi EU, da vključi mehanizem civilne zaščite EU in zagotovi podporo. Tokrat je imela Slovenija dovolj sredstev za pomoč.
To ni bilo prvič, da je Slovenija ponudila pomoč v času pandemije COVID-19. Od aprila 2021 je prek ERCC poslala že 559.000 mask in drugega zaščitnega materiala v v Črno goro, Severno Makedonijo ter Srbijo.
Kot pojasnjuje Eleonore, je Slovenija operacije dostave organizirala v nekaj dneh po telefonskem klicu.
Več kot solidarnost
Uradnik na drugi strani, slovenski predstavnik civilne zaščite Borut Horvat, se je zavedal pomena hitrega in učinkovitega ukrepanja v izrednih razmerah.
„Če je tvoje delo povezano z reševanjem življenj, je nujnost vedno del tega, ne glede na to, ali se odzivaš na izredne razmere zaradi COVID-19 ali na potres,“ pravi.
Borut je bil kot svetovalec za mednarodne operacije pri Upravi Republike Slovenije za civilno zaščito in reševanje odgovoren za usklajevanje pošiljanja zaščitnega materiala v države v stiski.
Ta misija je bila zanj še posebej pomembna zaradi posebne vezi, ki jo je čutil z ljudmi v državah, ki so se soočale z izrednimi razmerami.
„V preteklosti sem tam že delal, zato poznam veliko ljudi in imam tam prijatelje. Zame je ta misija presegala solidarnost, šlo je bolj za odgovornost.“
Borut pravi, da bi bilo brez podpore centra ERCC skoraj nemogoče izvesti operacijo, kot je bila ta, ki jo je koordiniral.
„Pred 15 leti, ko sem začel z delom v civilni zaščiti, bi bila takšna operacija tako zamudna, da bi države preprosto obupale,“ pravi. „Zdaj je to popolnoma drugače.“
Pripravljenost na prihodnje izredne razmere
Medtem ko ima Borut bogate izkušnje na področju civilne zaščite, pa se je Eleonore centru ERCC pridružila šele med pandemijo.
„Začetek dela v takšnih razmerah je bil res poseben,“ pravi.
„Sodelovala sem pri reševanju iste krize, ki sem jo vsaj do neke mere doživljala doma v Belgiji. Zato sem se še posebej zavedala njenega vpliva.“
Podpora EU bi se lahko v prihodnjih kriznih zdravstvenih razmerah še povečala, pojasnjuje Eleonore.
„Imamo velike zmogljivosti, ki jih lahko izkoristimo v izrednih razmerah,“ pojasnjuje, pri čemer se navezuje na zaloge medicinske opreme rescEU, ki so na voljo državam članicam in sodelujočim državam v okviru mehanizma civilne zaščite EU.
„Če nobena država ne more ponuditi medicinskega materiala, lahko EU priskoči na pomoč z lastno rezervo.“
Medtem ko je Slovenija Kosovu pomagala tako, da je posredovala del lastnih zalog, je zdaj tudi sama med državami, ki gostijo zalogo rescEU.
1To imenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.