Ko so julija 2022 v Sloveniji izbruhnili požari, je začel delovati EU mehanizem civilne zaščite. EU satelitsko kartiranje je določilo napredovanje in smer požarov, avstrijski pilot helikopterja Josef Samonig pa se je lahko na podlagi tega odločil, kje naj gasi.
Svet se spopada z ekstremnimi vremenskimi razmerami – in Slovenija ni izjema. Ko so julija 2022 izbruhnili požari v občini Miren - Kostanjevica, so se hitro širili in obstajala je nevarnost, da bodo ušli izpod nadzora.
Slovenija je zaprosila za pomoč prek EU mehanizma civilne zaščite, ki se je hitro odzval in mobiliziral:
iz Avstrije, Hrvaške, Srbije, Romunije in Slovaške
iz rezerve rescEU na Hrvaškem
iz hrvaške ekipe za gašenje gozdnih požarov
Slovenija je prejela pomoč iz EU mehanizma civilne zaščite tudi avgusta 2023, ko so 2/3 države prizadele katastrofalne poplave. Pomoč je ponudilo 10 držav članic EU (Avstrija, Bolgarija, Hrvaška, Češka, Francija, Italija, Nemčija, Poljska, Slovaška in Švedska) in še ena država, ki sodeluje v mehanizmu (Bosna in Hercegovina). V podporo pri odpravljanju posledic je bilo napotenih 25 bagrov, 39 vozil, 11 prekucnikov, 14 mostov, 4 helikopterji in približno 300 članov osebja iz evropskih držav.
Najsodobnejša tehnologija kartira, kje se bodo pojavili naslednji požari
Gašenje požarov je zelo nevarno. Sprememba smeri vetra lahko plamene usmeri proti gasilcem in reševalcem ter ogrozi njihova življenja.
V takih primerih lahko pomagajo strokovnjaki, kot je Jesús San-Miguel-Ayanz. Je vodja Evropskega informacijskega sistema za gozdne požare (EFFIS) in Globalnega informacijskega sistema za gozdne požare (GWIS) pri EU znanstveni službi v Ispri v Italiji.
"Izvajamo modele vedenja požarov. Z njimi ugotavljamo, kje bo naslednji požar, ali se bo razširil proti vasem ali zavarovanim naravnim območjem," pravi San-Miguel-Ayanz.
To gasilcem pomaga načrtovati naslednje korake in se izogniti nevarnosti.
Upoštevajo tudi dejavnike, kot so pomanjkanje padavin, suhost vegetacije, temperatura in hitrost vetra. Ti dejavniki pomagajo določiti območja, na katerih se bo v primeru požara ta razširil in ga bo zelo težko pogasiti, kar državam pomaga pri odločanju, kje naj vnaprej namestijo gasilsko opremo, da bodo pripravljene na posredovanje.
"Oprema v državi ne more biti povsod, zato jo je treba namestiti glede na stopnjo požarne ogroženosti," pojasnjuje San-Miguel-Ayanz.
Države se na podlagi teh informacij tudi odločijo, ali morajo za pomoč zaprositi EU Koordinacijski center za odzivanje na izredne razmere (ERCC), ki usklajuje zagotavljanje pomoči iz 27 držav EU in 10 sodelujočih držav v EU mehanizmu civilne zaščite.
Leteti v ogenj
Ko je Slovenija julija 2022 aktivirala mehanizem, je avstrijski policijski pilot helikopterja Josef Samonig prispel pripravljen na gašenje požarov, ki so pustošili po Mirnu – Kostanjevici.
Samonig in drugi piloti so imeli vsakodnevne sestanke z vodjo operacije, ki je informacije o požarih prejemal od služb EFFIS, GWIS in drugih organizacij.
Pridobivali so najnovejše informacije o lokaciji požarov, smeri vetra, vremenskih razmerah in o tem, ali se požari približujejo naseljenim vasem. Samonig je po prejetju teh informacij letel 7 ur na dan in gasil iz zraka.
"V petih dneh smo leteli 30 ur in spustili približno 200.000 litrov vode. Bilo je nevarno, saj sem letel z več helikopterji na majhnem območju, bilo je veliko dima in vidljivost je bila zelo slaba, kot bi letel v hudi megli. Drugi dan se je stanje izboljšalo, dima je bilo manj," je povedal Samonig.
Samonig meni, da je sodelovanje ključnega pomena, saj so vremenski pojavi, povezani s podnebnimi spremembami, vse bolj ekstremni.
S sodelovanjem lahko opozorimo ljudi na prihajajoče podnebne nesreče, se odzovemo na ekstremne vremenske razmere in zavarujemo območje, da se življenje čim prej vrne v normalno stanje.
Priprave na prihodnost
Gozdni požari so vse pogostejši in močnejši. Da bomo za prihodnost bolje pripravljeni, EU povečuje svoje zmogljivosti za gašenje požarov.
Preden se je leta 2023 začelo obdobje požarov, je bila letalska flota za gašenje požarov rescEU okrepljena in je vključevala 28 letal in helikopterjev za gašenje požarov.
EU v pripravah na obdobje požarov financira in tudi omogoča napotitev gasilcev na območja, ki jim grozijo požari v naravi. To pomeni, da so v primeru izbruha požara bolje pripravljeni, hitreje lahko ukrepajo, požar zaustavijo, preden se nenadzorovano razširi in s tem omejijo pogorelo območje.
S temi sredstvi si preobremenjene nacionalne gasilske službe lahko pomagajo pri spopadanju s hudimi požari.
Poleti 2023 so bili na Cipru, v Grčiji, Italiji in Tuniziji uničujoči gozdni požari. Samo v grški regiji Aleksandroupolis je EU mehanizem civilne zaščite koordiniral doslej največjo zračno gasilsko operacijo rescEU.
Poleg tega je Komisija uvedla okvir za medsebojno ocenjevanje požarov v naravi, orodje, ki podpira upravljanje požarov v naravi in izmenjavo dobrih praks.
Odkrijte več zgodb
Italijanski pilot Martino Franchini je s pomočjo satelitskih podatkov EU strokovnjaka Jesúsa San-Miguela-Ayanza preprečil širjenje gozdnih požarov v nemškem narodnem parku Harz.
Finski strokovnjak za logistiko Juuso Nummela je s pomočjo teh podatkov zagotovil, da je sanitarna in medicinska pomoč prispela tja, kjer so jo najbolj potrebovali.
Alain Biasci – francoski častnik za civilno varnost – je analiziral nevarnosti in poskrbel, da so lahko zdravstveni in sanitarni strokovnjaki, ki so se na krizo odzvali, varno opravljali svoje delo.